- Podjetniki niso barabe, kljub tragediji v diskoteki Lipa
Smrt treh mladoletnic, ki se je zgodila v diskoteki
blizu Ljubljane, je podobna smrti mladoletnikov tudi v diskoteki
v Buenos Airesu
v Argentini pred letom dni. V obeh primerih so smrt povzrocili
podjetniška neodgovornost, pohlep po zaslužku, ilegalni
posli in neodgovornost vseh vrst državnih organov, odgovornih
za nadzor in spoštovanje zakonov.
Zgražanje in molk, molk, molk
V slovenskem primeru je zadeva še bolj tragicna, saj pri
tako malem narodu tri življenja manj pomenijo veliko vec.
Na drugi strani pa je zanimivo tudi to, da je slovenska javnost
sicer šokirana, ni pa, vsaj gledano od zunaj, dovolj jasno
izrazila svojega šoka.
Najprej: gospodarska združenja niso izrazila svojega protesta
in obžalovanja, da je njihov clan, podjetnik, vodil svoje
podjetje v tako, da je njegova malomarnost povzrocila smrt treh
deklic. Nobena gospodarska družbena organizacija, od gospodarske
zbornice in obrtne zbornice, pa do društva Manager in združenja
Yes, ni javno povedala, da tovrstni podjetniki ne sodijo v njihovo
podrocje dejavnosti in da obžalujejo ali pa obsojajo dejanje.
Niti društva, kot so Rotary ali Lions, niso rekla nicesar.
Tudi iz Medvod, kjer se vsi poznajo in vsi vedo, kaj delajo, saj
to ni nobeno velemesto, ni prišel glas o delovanju te diskoteke
niti prej niti pozneje. Vsi molcijo, kot da jih to ne zadeva.
Barabe ne sodijo med podjetnike
Podjetnik s tovrstnim vedenjem ni podjetnik, ampak je to navadna
baraba, kot recemo temu v mojem ljubem Šentjurju. In ce je
takšen, potem ne sodi v podjetniško srenjo in nikoli
ni. Zakaj mu tega ni nihce rekel? Kje je bil župnik, ki mora
med drugim tudi skrbeti za mladino, da ni povedal, da je takšen
lokal ne le greh, ampak vodi v vse, kar je najslabšega na
Slovenskem. Najbrž je bolj skrbel, kdaj bo njegova župnija
dobila kakšen gozd nazaj, da bo imel boljše dohodke,
kot pa, da bi skrbel za svojo credo.
Pravzaprav se sploh pojavlja vprašanje, od kod so prišli
takšni podjetniki na Slovensko, kjer ima RKC najmocnejšo
duhovno in politicno vlogo. Pri tako mocni vlogi je verjetno skrb
za vracanje imovine vecja kot za vzgojo in predvsem postavitev
eticnih temeljev slovenskega podjetništva po enciklikah rerurm
novarum in populurum progressum.
Družbena odgovornost je pot k podjetniški uspešnosti
Smrt mladoletnic je crna pika za vse. Za državne organe je
crna packa na vseh ravneh. Oddaja na nacionalni televiziji, ki
jo je odlicno vodila novinarka Vida Petrovcic, bi bila komicna,
ce ne bi bilo vse tragicno. Izmikanje, birokratsko vedenje, neodgovornost
in še kaj, jasno kažejo, da se slovensko podjetništvo
srecuje s pojavi neucinkovite javne uprave (z izjemami), neodgovornosti
in še cesa drugega. Temu mora narediti premier Janez Janša
konec, saj ni mogoce delati in biti ucinkovit v takšnem upravnem
sistemu, ki vodi v smrt mladoletnih na eni strani, na drugi pa
daje potuho navadnim barabam, ne pa uspešnim in družbeno
odgovornim.
Tragedija v Pirnicah bi morala biti razlog za razpravo o družbeni
odgovornosti slovenskega podjetništva. Najprej morajo podjetniki
in obrtniki sami izlociti takšne, ki te družbene odgovornosti
nimajo. Pa naj bo to na podrocju okolja, sodelovanja z okolico
in sploh odgovornosti do svojih sodelavcev. Ko se odlociš,
da boš podjetnik, se odlociš, da boš družbeno
odgovoren, ceprav je financni rezultat pomemben. Vendar je družbeni
rezultat še pomembnejši in tesno povezan s financnim
uspehom.
V Sloveniji je veliko družbeno odgovornih podjetij in direktorjev.
Brez dvoma ne bi Igor Akrapovic dosegel obcudovanja vrednih rezultatov,
ce ne bi delal družbeno odgovorno in podjetniško uspešno.
To velja tudi za podjetja iz goriške in primorske regije,
ki so organizirala poseben sistem spremljanja in sodelovanja s šolstvom.
Teh primerov je še veliko in jih mora slovenska javnost ceniti,
ne pa povelicevati vsakega, ki se ukvarja s pridobitništvom,
samo zato, ker zna služiti denar. Zadnji cas je, da se družba
opredeli, kakšne podjetnike bo cenila in kateri ne sodijo
v našo ljubo dolino šentjflorjansko.
Bogdan Šalej je poslovnež z Dunaja, dolgo je delal v
Braziliji, zdaj je predsednik Centra za Latinsko Ameriko (Cela)
v Ljubljani.
http://www.finance-on.net/
|
