- AVSTRIJCI PRODAJAJO SLOVENIJO V BRAZILIJI
Z velikim pompom je direktor zunanje trgovinskega urada Gospodarske
zbornice Avstrije dr.Walter Koren predaval v brazilskem
Sao Paulo o vlogi Avstrije pri poslovanju z Vzhodno in JV Evropo,
kamos po njihovem spada tudi Slovenija.Ploskala sta mu
tudi
sam predsednik avstrijske zbornice dr.Leitl in nihce manj
kot sam avstrijski zvezni predsednik dr.Fischer.Ta je kot
prvi avstrijski predsednik obiskal Brazilijo.Se preje pa je
bil
na obisku v Mehiki.Vse to v pripravah za avstrijsko predsedovanje
EU naslednjega leta ina srecanje sefov drzav Latinske Amerike
in Evropske Unije na Dunaju naslednjega maja.
Sosedje jemljejo to predsedovanje in nacrtovan vrh nadvse resno.Koren
ni govoril v svojem imenu,ampak v imenu drzave in gospodarstva,ki
potrebuje nove trge.Na eni strani za svoje proizvode (njihov
letni izvoz je priblizno 280 miljonov dolarjev samo v Brazilijo,
od tega vec kot polovica tehnolosko visoko izdelanega blaga),
na drugi strani pa lahko povecajo storitve za tretje trge.Tu
si Avstrijci lastijo pravico do trgovskega centra med Vzhodom
in Zahodom, istocasno pa je tudi res, da zaradi recimo tudi
nase malomarnosti in drugih trgovskih interesov to tako tudi deluje.Medtem,
ko imajo oni v Braziliji 30 proizvodnih podjetij,imamo Slovenci
tri. Eno njihovih podjetij vodi Slovenec Tomo Weber,ki je dosegel
izredne uspehe pri delu podjetja Agru in pozna Juzno Ameriko
kot dlan svoje roke.
Pri tem obisku pa ne gre zanemariti, da je bil vrhunec sodelovanje
na podrocju znanosti in solstva.Preko Dvojezicne trgovske akademije
v Celovcu je bil prenesen v Brazilijo sistem trgovskih akademij,kjer
se danes uci preko 10 tisoc dijakov v 28 solah v zvezni drzavi
Minas Gerais.In pri projekti so sodelovali slovenski strokovnjaki,kar
ni kar tako.
Fischerjev obisk je bil organiziran po obisku g.Benite Waldner
Ferrero,ki je kot komisarka EU za zunanje zadeve povedala brazilskim
gospodarstvenikom isto kot njen bivsi tekmec na avstrijskih
predsedniskih volitvah:na Dunaju zelimo naslednjega maja podpisati
trgovinski
sporazum med EU in Mercosul.Dunajski sporazum,ki bo poleg lepega
imena spremenil os latinsko ameriske politike iz Spanije na
Dunaj,bo prinesel nov zagon v odnosih med EU in Juzno Ameriko kar
pomeni
vecji izvoz tako blaga, tehnologije kot tudi kapitala.Avstrijci
so poleg gospodarskih predstavnistev postavili na celo svojih
diplomatskih misij izredno sposobne profisonalce,ki bodo v
naslednjem mocno vplivali na evropsko latinsko amerisko politiko.
Sosedova ofenziva ima mocne posledice za nase poslovneze.Na
eni strani je nasa dejavnost na tem koncu sveta posledica podjetniskih
akcij ne pa drzavne strategije.Razen veleposlanistva v Buenos
Airesu katerega glavna skrb so nasi sorojaki,kar bo v bodocnosti
se bolj povdarjeno glede na novo sestavo kadrov v tej misiji,obstojajo
samo akcije Ministra Rupla kar pa zdalec ni dovolj, da se poveca
nasa prisotnost na zeleni celini.Kulturniki so izredno aktivni
(Mladinsko gledalisce gre v Argentino in Urugvaj), vendar ne
morejo z malo sredstvi voziti vlak povecanja gospodarske menjave.Drugo
leto bo tudi zasedanje Medameriske razvojne banke v Braziliji
kamor bi lahko Minister Bajuk popeljal mocno gospodarsko delegacijo.Sicer
pa poskusajmo do takrat pogledati kaj delajo sosednja podjetja
in drzava ter v povezavi z njimi najti mocnejse sodelovanje.Avstrijci
se ne salijo, delajo sistematicno in seveda pobirajo tako politicne
in financne dobicke.Tako ne moremo zameriti dr.Korenu,ki opravlja
svoj posel.Zamerimo pa lahko vsem tistim pri nas doma,ki namesto,
da bi naredili stratesko povezavo za nas oddaljene trge, enostavno
pravijo kot predstavnik Luke Koper(ki ima sicer dobrsen del
prometa z Juzno Ameriko in bo njen bivsi predstavnik v Buenos Airesu
postal celo slovenski Veleposlanik v Argentini) na Dunaju,
ces
pustimo to, da bodo opravili kar Avstrijci.In to ni edini.Zamera
ni klasicna zamera, ampak pomeni, da pustimo, da drugi zasluzijo
na nasih plecah iz preprostega razloga,ker namesto strateske
povezave, win-win sitaucije, lagodno pustimo boljse posle drugim.Stvar
je enostavna:ali strateska povezava za te trge ali pa klasicen
kolonijalni odnos,ki prevladuje v teh odnosih dandanes.In to
velja za podjetja, podjetniska zdruzenja in za drzavo.Vsak
ima svoj delez dela in uspeha pri tem.
Bogdan Salej
|
